S čolnom v novo državo in naravnost v remi dvoboj

Zapustila sva provinco Krabi in se odpravila proti provinci Satun, kjer sva si imela priložnost ogledati mesto na Tajskem, ki je povsem neturistično. Tu sva še zadnjič izkoristila hrano na tajskem marketu, kjer sva lahko porabila še preostale bahte. Ustavila sva se zgolj za eno noč, saj naju je naslednji dan čakalo prečkanje meje. Prvič na potovanju sva mejo prečkala po morju, kar je izgledalo precej ležerno, sproščeno, kar je verjetno tudi posledica odsotnosti masovnega turizma, ki drugje povzroča zmedo. Štampiljka odjave na Tajskem in nato s čolnom proti Maleziji. Po eni uri sva prispela na otok Langkawi in takoj prišla na vrsto za novo štampiljko v potnem listu.

Malezija – nova država! Gre za monarhijo, sestavljeno iz 13 zveznih držav in 3 zveznih ozemelj. Uradno je muslimanska država, a vseeno ima približno 20% prebivalstva budistov in 10% katoličanov. Na jedilnem listu je najprej pristal Langkawi, otok na severu Malezije, kjer ne plačuješ davka. Leta 1987 se je država odločila, da bo otok naredila bolj dostopen za svoje državljane in od takrat ima status "duty-free island" (brezdavčni otok). Prvi dan sva preživela na plaži, kjer sva načrtovala nadaljevanje poti. Doživela sva pravi šok – bila sva popolnoma sama na dvokilometrski plaži! Razlog? Muslimani praznujejo ravno ramazan in se postijo. Tudi iskanje kosila je bil izziv, a po nekaj kilometrih vožnje s skuterjem nama je vendarle uspelo najti odprto restavracijo. 

Na otoku imajo prav posebno vremensko postajo, na kateri je uslužbenec leta kokos! Mimoidočim pomaga razbrati trenutno vremensko prognozo.

Ker nama 1.260 stopnic prejšnji teden, ko sva se povzpela do templja ni bilo zadosti, sva za naslednji izziv izbrala vzpon na Gunung Raya, najvišji vrh Langkawija, ki meri 881 metrov. Hojo sva začela ob 7. uri zjutraj na nadmorski višini 50 metrov, kar je pomenilo, da sva morala premagati 831 metrov višinske razlike v štirih kilometrih. Pot je urejena skoraj do vrha – nanj vodi kar 4.287 stopnic! Na določenih delih je pot precej zaraščena in slabo vzdrževana, zaradi česar izgleda kot, da se potepaš po sceni filma Jurassic Park. Kri po žilah ti požene tudi oddaljeno šumenje po listih na džunglskih tleh. Natalija je nekajkrat izrekla kakšno "sočno" besedo na račun stopnic, a je bilo vse vredno, saj naju je na vrhu pričakal čudovit razgled na otok in morje. Poseben trenutek so nama pričarali kljunorožci (Hornbills), ki so preletavali nebo in uprizorili pravi šov. Prvič sva videla tega ptiča – in ne zadnjič! Ko sva se proti večeru vračala s plaže, sva ob cesti naletela na celo družino kljunorožcev. Tokrat sva jih uspela celo ujeti v objektiv, saj so nama pred nosom pozirali. 

Boleče noge sva namakala v morju in se pripravljala na prihod preostalih dveh članov najine začetne ekipe. Najina pot se je znova prekrižala z Matičevo in Manjino. Odločila sva se, da ju pričakava na letališču s prav posebnim napisom – da ju spomniva, kam sodita na lestvici remija. Naslednja dva dni smo preživeli skupaj, izmenjali vse izkušnje in informacije, ki bodo prišle prav v zaključku potovanja. Seveda ni manjkalo niti skoraj štiriurno igranje remija in to prvič kar na plaži!

Po slovesu od Langkawija sva se odpravila južneje, proti mestu George Town, ki leži v zvezni državi Penang.

Kdo ve, kam naju bo naslednjič zaneslo? Do takrat pa - ostanite z nama, še veliko riža naju čaka.