"To je nemogoče. Nemogoče, da pravočasno prispeta!"

V Siem Reapu, najini zadnji postojanki v Kambodži, sva se ustavila z enim glavnim razlogom – da obiščeva Angkor Wat, ki ga mnogi zaradi njegove arhitekturne mojstrovine in kulturnega pomena neuradno imenujejo osmo čudo sveta.

Angkor Wat je hindu-budistični tempelj, zgrajen sprva kot hindujsko svetišče, posvečeno bogu Višnuju, vendar so ga proti koncu 12. stoletja preoblikovali v budistični tempelj, pri čemer so ohranili nekatere hindujske elemente. V okolici naj bi bilo okoli 1000 templjev, kar priča o veličini nekdanjega Angkorskega imperija. V predindustrijskem obdobju naj bi na tem območju živelo približno milijon ljudi, a so se zaradi dolgotrajne suše po nekaterih teorijah v 16. stoletju preselili drugam. Po kolonizaciji Kambodže so francoski raziskovalci v poznem 19. stoletju tempelj "odkrili", s čimer se je začela njegova obsežna rekonstrukcija, saj je narava skozi stoletja močno poškodovala številne dele kompleksa.

Za raziskovanje Angkorja sva si najela kolesi, saj se območje Angkor Wata razprostira na 162 hektarjih. Presenetilo naju je, da sva v mestu celo našla kolesarske steze, kar je za azijske države precej neobičajno. Ogledala sva si tri glavne templje – Angkor Wat, Bayon in Ta Prohm. Seveda sva največ časa preživela v Angkor Watu, a nič manj naju ni navdušil Ta Prohm, bolj znan kot "tempelj Tomb Raider" iz filma, kjer Angelina Jolie igra Laro Croft. Ta tempelj je skoraj popolnoma prerasla džungla, rekonstrukcija pa še vedno poteka. V Ta Prohmu sva poskusila poustvariti znani kader iz filma – iz slike pa sami presodite, kje je Angelina in kje Natalija.

Dodaten dan v Siem Reapu sva izkoristila za čiščenje najine "ruzak" omare, kjer se je v treh tednih nabralo kar nekaj umazanega perila, končno sva dočakala tudi tuš s toplo vodo. Ko je prišel čas za slovo od Kambodže, sva rezervirala avtobus, ki naju je ob 8.00 zjutraj pobral in odpeljal proti Bangkoku. Zaradi prečkanja kambodžansko-tajske meje sva si pustila tri dodatne ure rezerve, zato sva naslednji avtobus iz Bangkoka do otoka Koh Samui rezervirala ob 18.50. A seveda – brez zapletov ne gre. Ko sva prispela na mejo in bi morala opraviti odjavo iz Kambodže, so Matica zadržali, ker v njegovem potnem listu ni bilo žiga o vstopu v državo. Natalija je brez težav prestopila mejo vendar sva oba morala 30 minut čakati, da so preverili v sistemu, ali je Matic sploh legalno vstopil v Kambodžo. Ta zamuda pa je pomenila težavo – ko sva končno vstopila na Tajsko, najinega avtobusa ni bilo več. Zmedena sva iskala rešitev, nakar naju je ustavil predstavnik prevozniškega podjetja. Povedala sva mu, da morava obvezno priti v Bangkok do 18.50, saj naju tam čaka naslednji avtobus. Njegove besede so bile jasne: "To je nemogoče. Nemogoče, da pravočasno prispeta v Bangkok." Kljub temu nama je uredil dva prosta sedeža v kombiju, ki je čez 10 minut peljal proti Bangkoku. Po časovnici sva imela še vedno možnost ujeti prevoz, dokler nisva prispela v bangkoško prometno konico. Ko naju je kombi odložil, je bilo do postaje še 8 kilometrov, kar bi zaradi zastojev pomenilo prepozen prihod. Odločila sva se za edino možnost – taksi skuter. Vsak od naju je sedel na svoj taksi skuter, naložila sva si vso prtljago in upala, da nama uspe. Natalijin voznik je bil izjemno hiter, zato je prispela na cilj kar 8 minut pred Maticem, a na srečo je tudi njemu uspelo. Vožnja je bila turboletna, z velikimi nahrtniki na rami, srečanja z drugimi vozili pa so ponekod bila zelo intimna, oddaljena cele 3 centimetre. Imela sva malce sreče, saj bi avtobus moral odpeljati ob 18.50, a so na koncu zamaknil čas odhoda ob 19.00.

Po nočni vožnji naju je avtobus pripeljal do trajekta, ki naju je iz celinske Tajske prepeljal na otok Koh Samui. Tam sva najela skuter za 7 dni, s katerim bova raziskovala plaže, razgledne točke in skrite kotičke otoka. Po 28 urah potovanja sva bila končno na cilju – in že po prvih razgledih ter dobrem popoldanskem spancu je vsa utrujenost minila.

Kdo ve, kam naju bo naslednjič zaneslo? Do takrat pa - ostanite z nama, še veliko riža naju čaka.