Od hotelskih zvezd do opičjih zased

Na plaži Desaru delava že skoraj 3 tedne. Vsak dan nas šef razporedi na različne delovne postaje. En dan se potiš na parkirišču, drug dan dremaš v 5-zvezdičnem hotelu in tretji dan s pištolo odganjaš opice, medtem ko kradejo čips (metki so samo vodne kroglice!). Če pa ima šef dober dan, nam pusti, da lahko preizkusimo stvari, ki jih prodajamo. Na to srečo je naletela Natalija. Dan je začela na mirni vodi, z dozo adrenalina, saj je lahko vozila vodni skuter.

Kar hitro po nekaj dneh bivanja v tem luksuzu, ki ga nisva vajena, se je pojavila ideja o peki domačega kruha. Matic je zamesil sestavine, pustil, da testo vzhaja, in že je bil prvi kruh pečen. Tako imava zdaj nekaj domačnosti tudi v tujini – in verjeli ali ne, jeva že četrti domač hlebec. Navdušil je tudi Brazilko Andresso in zanjo pripravil Masterclass o peki kruha.

Ko so ostali prostovoljci videli, kaj se dogaja v pečici, smo skupaj prišli na idejo, da pripravimo pica večer. Matic je znova zamesil – tokrat devet hlebčkov, tako da je imel vsak svojo pico. V trgovini smo našli tudi sir mozzarelo in ga od navdušenja kupili veliko preveč (sir je zelo redka dobrina v jugovzhodni Aziji). Imeli smo prijeten večer ob dobri hrani, žal brez dobre slovenske kapljice vina, a veliko lepih zgodb in obilico smeha.

Prosti dnevi nama prav pridejo za sproščanje na plaži, napete boje v kartanju, peke palačink, testiranje nove kulinarike ali za načrtovanje nadaljnje poti. V vsem tem najdeva ravnovesje med delom in uživanjem, in prav to daje potovanju poseben čar.

Kdo ve, kam naju bo naslednjič zaneslo? Do takrat pa - ostanite z nama, še veliko riža naju čaka.