Preizkušanje zdravstvenega zavarovanja z laoškimi milijoni

Nova država, ki sva jo napovedala že v prejšnjem blogu, je Laos. Prve dni sva preživela v glavnem mestu Vientiane, mestu, ki na prvi pogled deluje povsem v slogu naše nekdanje države Jugoslavije. Sama se sicer nisva rodila v tej državi, a po pripovedovanjih starejših modrecev (najinih staršev) in ogledovanju fotografij iz preteklosti je bil občutek resnično "nazaj v čas". Na ulicah sva opazila veliko tujcev, predvsem iz drugih azijskih držav. Po pogovoru s taksistom sva izvedela, da Kitajci prihajajo v Laos ustvarjat posel, Korejci pa na počitnice, saj jim laoška oblast omogoča 14-dnevni brezplačni vstop v državo.

Prva naloga, ki jo je potrebno vedno opraviti v novi državi, je pridobiti njihovo SIM-kartico in lokalno valuto. Med iskanjem bankomata je k nama že takoj pristopil domačin in na precej vsiljiv način ponudil, da naju odpelje do bankomata. Ponudbo sva hitro zavrnila in se peš odpravila proti nastanitvi, kjer sva predvidevala, da bo bankomat. A bankomat sva našla kar po poti in dvignila 3 milijone laoških kipov, kar je videti kot zajeten kupček denarja, vreden malo manj kot 100 evrov – hkrati pa je to tudi najvišji možen dvig.

Mesto sicer ne ponuja veliko – nekaj kipov, spomenikov in znameniti Slavolok zmage. Najin postanek je bil predvsem priložnost za načrtovanje naslednjih korakov in urejanje formalnosti, vključno z oddajo vloge za vizo za naslednjo državo na najinem seznamu. Med najnujnejšimi opravki pa je bil tudi Matičev obisk frizerskega salona, kjer si je privoščil novo pričesko za 70.000 kipov (3€). Po opravljenih nalogah sva se odpravila proti bolj ruralnemu območju, v mesto Vang Vieng.

Phra Nguen, znan tudi kot Silver Cliff Viewpoint, je ena izmed tistih pohodnih poti, ki je sicer zahtevna, a ob dosegu vrha nagradi z razgledi, ki jemljejo sapo. Na eni strani se odpira pogled na manjše mesto Vang Vieng, na drugi pa na prostrana riževa polja in džunglo, ki se razteza v daljavo. Matic se je odločil pot začeti že iz Vang Vienga in do izhodišča prehodil dobrih 5 kilometrov. Kot je v Laosu običajno, je pred vhodom na turistične točke postavljena hišica, kjer ti za vstop zaračunajo 20.000 kipov (0.90€). Sama pohodna pot je precej strma, a srečaš tudi nekaj olajšanja – večji del poti hodiš v prijetni senci dreves. Kljub temu pa vlaga in vročina poskrbita, da se znajdeš v stanju, ki bi ga lahko opisali kot "ravnokar prišel iz bazena". Na vrhu pa – presenečenje! Na skali te pričaka avtomobil v kovinski kletki. Prva misel? "Kako za vraga so to stvar spravili sem gor?" 

Phrapoungkham razgledna točka je bila naslednja postaja na poti raziskovanja čudovitih razgledov okoli Vang Vienga. Ker pa je bila izhodiščna točka precej bolj oddaljena kot pri prejšnji razgledni točki, se je Matic odločil najeti kolo in do začetka poti odkolesariti. Pohodna pot je v primerjavi s prvo nekoliko manj urejena, kar daje občutek divjine in avanture. "Zaščitna ograja" na določenih mestih poskrbi za nekaj presenečenja – narejena je namreč iz preprostih bambusovih kolov in povezana z zalivalnimi cevmi. A ko enkrat prispeš na vrh, te nagradi čudovit razgled z dveh različnih razglednih točk. Prva točka je obrnjena proti zahodu, kjer na vrhu stoji kip mitološkega bitja Pegasusa – krilatega konja, ki dodaja pravljični pridih temu že tako spektakularnemu razgledu. Druga točka pa gleda proti vzhodu, kjer te pričaka nekaj prav tako edinstvenega – letalo enosed, ki deluje kot nenavadna in zabavna dekoracija.

Blue Lagoon 1, prava oaza v Vang Viengu in idealna osvežitev po prehojeni poti. Modre lagune so ena glavnih atrakcij tega območja – naravno čista voda, ki priteka iz jam, na določenih mestih ustvari čudovite lagune, ki jih domačini s pridom izkoriščajo za turizem. To pa ni le kraj za kopanje, ampak tudi izhodišče za raziskovanje. V neposredni bližini se nahaja jama Phu Kham, znana po svoji mistični atmosferi. V notranjosti jame se skriva manjši oltar, ki ga naravna svetloba, ki prodira skozi odprtine, osvetljuje ravno prav, da ustvari skorajda nadrealno prizorišče. Po dnevu, polnem aktivnosti – od pohodništva do raziskovanja jame in kopanja v laguni – se je dan zaključil z zasluženim skokom v hotelski bazen.

Verjetno ste opazili, da je na mnogih dogodivščinah Matic sam. Tako je, zdravstveno zavarovanje sva namreč testirala pri Nataliji. Za vikend je začutila na levi strani reber bel mozolj. Temu ni posvečala večje pozornosti, saj je mozolj pač pogosta stvar, a zraven zatipa še bulico, ki pa jo je bolela. Dobila je vročino in obisk zdravnika ni bil več pod vprašajem. Nekaj v njej je vrelo, nekaj poleg njene ljubezni do Matica, seveda. Zdravniki govorijo angleško, torej s sporazumevanjem ni bilo težav. Natalija v ordinaciji samozavestno zatrdi, da je bela pikica le mozolj in prejme antibiotike za bulico, diagnoza: Celulitis (vnetje podkožnega maščevja). Natalijo kljub antibiotikom kuha vročina še 4 dni, komaj kaj tudi poje, saj tu ne dobiš apartmaja s kuhinjo, "pržgane župe" ali jabolčnega kompota kar tako. Slednjega je nato Matic improvizirano pripravil v posodi za rezance in ji s tem močno olajšal življenje. Najbolj pa je doprinesel, ko je opazil, da se je "mozolj" od prej, pri Nataliji spremenil in s pomočjo raziskovanja po stricu Googlu ugotovil, da gre po vsej verjetnosti za ugriz kakšnega insekta. Takoj se odpraviva nazaj v bolnišnico, in glej ga zlomka, res se pokaže, da je "mozolj" bil ugiz klopa, diagnoza: Rikecija (manj nevarno kot Klopni Meningitis). Napotijo jo domov še z enimi, močnejšimi antibiotiki. Veliko je počivala, pojedla še več kompota in sedaj, po celotnem tednu in še malo, se končno počuti bolje in se veseli odkrivanja laoških lepot. Glede testa zdravstvenega zavarovanja pa: zadovoljivo.

Kdo ve, kam naju bo naslednjič zaneslo? Do takrat pa - ostanite z nama, še veliko riža naju čaka.