Izgubljena v rižu

Iz severa Palawana naju je čakala štiri ure dolga vožnja nazaj v Port Barton, kjer sva morala vrniti najet motor. Od tu naprej s kombijem na letališče, kjer sva poletela v osrednje Filipine, in sicer na otok Cebu. Tu sva se odpočila eno noč, saj se nama je mudilo naprej na majši otok z imenom Siquijor.

Od Port Bartona sva se poslovila in jo mahnila v provinco San Vicente, dobro uro in pol vožnje stran. Tu sva se ustavila na Long Beachu in prespala v nastanitvi, ki ponuja šotore. Uživala sva v sončnem zahodu na razgledni točki in ugotovila, da se naju še vedno drži zvezdniški blišč, saj se je z nama želela slikati kar cela družina. Občudovala sva zvezdno nebo in se zjutraj zbudila na plaži.

Iz Gili Mena sva se odpravila proti Denpasarju, glavnemu mestu otoka Bali. Razlog, da sva se vrnila nazaj na Bali, je bilo letalo, letalo za novo državo. Čas je bil za najino sedmo državo na seznamu, a ne zadnjo – Filipine. Rajski otoki, rajske plaže, prijazni ljudje. A preden prideva do tega, naju je čakal še en postanek. 

Nov teden sva začela v vasici Bangsal, kjer se nahaja pristanišče, ki povezuje otok Lombok z Balijem. Tu sva prespala eno noč, čez dan pa opazovala pripravo zemlje za sajenje riževih sadik in vse to ravno poleg najine nastanitve.

Odpravila sva se še bolj vzhodno po Indoneziji, iz Balija sva namreč poletela na otok Flores, natančneje v mesto Labuan Badjo, majhno mesto s približno 7 tisoč prebivalci. Dva dni sva namenila pripravam za nadaljnje potovanje ter raziskovanju mesta, njegove okolice, plaž in sončnih zahodov. Mesto sva doživela kot kontrast, saj je na enih predelih lepo urejeno v namen turizma, na drugih delih pa odseva težko življenje lokalnih prebivalcev.

Pustolovščina s prejšnjega bloga se je nadaljevala v ta teden, saj naju je takoj po obisku vulkana Bromo čakala sedemurna vožnja do naslednjega mesta, kratek počitek in nov vulkan sredi noči. Utrujenost v kombinaciji s hrano je terjala svoje. Natalijo je po večerji precej "zašravfalo" in je bila žal primorana izpustiti naslednji vulkan. Matic je sicer izkoristil tri ure počitka, a ko je džip za vulkan prispel ob 23.30 uri, je še vedno sladko dremuckal. Kot že neštetokrat, se je znova izkazala neverjetna prijaznost domačinov. Lastnica nastanitve je Matica zbudila in ga z motorjem odpeljala do džipa, da ga je še pravočasno ujel.