Izgubljena v rižu

Pot naju je zapeljala iz glavnega mesta na jugovzhodno obalo Malezije, kjer sva se že predhodno dogovorila za prostovoljno delo. Želela sva si dela na plaži in na srečo, sva ga tudi dobila! Bivava v mestecu Bandar Penawar, delo pa poteka 10 kilometrov stran, na obali Desaru. Delo je osredotočeno predvsem na vodne športe, kot so vodni skuter, banana, kajak in SUP. Vsi opravljamo enako delo – tako prostovoljci kot zaposleni. V plažnem baru se prodajajo vodne aktivnosti in pijača, pred vstopom pa se zaračuna še parkirnina. Včasih smo v 5-zvezdičnem hotelu, kjer ponovno prodajamo dozo adrenalina z vodnimi športi, včasih pomagamo pri oddaji štiri kolesnikov. Edina dodatna naloga je, da z zaposlenimi čim več komuniciramo, saj jim s tem pomagamo izboljšati znanje angleščine.

Nazaj iz svežih temperatur naju je pot vodila do vročega glavnega mesta Malezije, Kuala Lumpurja, kjer v osrednjem delu živi približno toliko ljudi kot v celi Sloveniji. Mesto ima zelo dobro vzpostavljeno mrežo podzemnih železnic in avtobusov. Ko primerjava z ostalimi glavnimi mesti, ki sva jih obiskala, ima Kuala Lumpur najboljši sistem – ena kartica povezuje vse javne prevoze. Na metro liniji imajo celo roza vagon, namenjen samo ženskam in to vsi tudi spoštujejo.

Zvezna država Penang, z glavnim mestom George Town, ki je drugo največje mesto v Maleziji. Mesto je zaščiteno pod UNESCO-m, saj, kot so navedli, "gre za edinstveno arhitekturo in kulturno mestno pokrajino." Ker je bilo v tistem času del britanske kolonije, je dobilo ime po angleškem kralju, ki je vladal med letoma 1760 in 1820. Sprehodila sva se po mestu in videla mešanico vsega – britanske kolonialne arhitekture, kitajskih trgovskih hiš, mošej, hindujskih templjev in ulične umetnosti. 

Zapustila sva provinco Krabi in se odpravila proti provinci Satun, kjer sva si imela priložnost ogledati mesto na Tajskem, ki je povsem neturistično. Tu sva še zadnjič izkoristila hrano na tajskem marketu, kjer sva lahko porabila še preostale bahte. Ustavila sva se zgolj za eno noč, saj naju je naslednji dan čakalo prečkanje meje. Prvič na potovanju sva mejo prečkala po morju, kar je izgledalo precej ležerno, sproščeno, kar je verjetno tudi posledica odsotnosti masovnega turizma, ki drugje povzroča zmedo. Štampiljka odjave na Tajskem in nato s čolnom proti Maleziji. Po eni uri sva prispela na otok Langkawi in takoj prišla na vrsto za novo štampiljko v potnem listu.

Preostala sta nama še dva dneva na Phuketu, kjer sva našla dve manjši, bolj skriti plaži. Ena je bila na skrajnem zahodu otoka, druga pa na severozahodu. Vesela sva bila, da sva se odločila obiskati Phuket, kljub številnim popotnikom, ki so nama to odsvetovali, zaradi prevelike gneče. A kot sva že omenila v prejšnjem blogu – na takem otoku se vedno najde kotiček zase.

Dela na posestvu ni primanjkovalo – razvažanje zemlje, sajenje limonske trave, Matic pa je uredil tudi pot do bungalova, kar je Natalija z veseljem izkoristila za modno pisto.